Kdo se veseli močnega evra in kdo se drži za glavo

Konec januarja je evro prvič po skoraj petih letih presegel vrednost 1,2 dolarja, po približno 13-odstotni lanski rasti. Glavni razlogi za to ležijo na ameriški strani, saj so politike Donalda Trumpa v prvem letu njegovega drugega mandata oslabile dolar, čeprav predsednik trdi, da “gre dolarju odlično”. Kdo ima od trenda koristi in kdo izgublja?

Evro se krepi ob razvrednotenju dolarja, odkar se je v Belo hišo vrnil Trump s politikami, ki v svetovno gospodarstvo vnašajo negotovost, od carin za večino trgovinskih partneric (katerih legalnost je še nejasna) do geopolitičnih potez, kot sta zahteva po nadzoru nad Grenlandijo in napad na Venezuelo ter ugrabitev njenega predsednika Nicolasa Madura. Svetovno rezervno valuto so oslabili tudi njegovi napadi na neodvisnost ameriške centralne banke Federal Reserve, visok javnofinančni primanjkljaj in rastoč javni dolg, ki stoji pri 120 odstotkih BDP.

Po drugi strani evro krepijo obsežne javne naložbe v obrambo in infrastrukturo, zlasti v največjem evrskem gospodarstvu Nemčiji.

Močan evro je lahko prednost ali slabost, odvisno za koga. Na splošno je močan evro v primerjavi z dolarjem dobrodošel za tiste Evropejce, ki kupujejo in vlagajo izven Evropske unije (EU), potujejo v ZDA ali uvažajo od tam, saj za svoj denar dobijo več. Manj veseli so ob rasti evra evropski izvozniki, katerih izdelki so zaradi močne domače valute manj konkurenčni. Bolj na udaru so zato tiste države, ki imajo manj razvit domač trg in so bolj odvisne od tujega povpraševanja, kar velja tudi za manjše države, kot je Slovenija.

S paritete na zgodovinsko povprečje

Še pred dobrim letom dni, tik preden je Trump nastopil drugi mandat, sta bila evro in dolar blizu paritete; za en evro je bilo treba odšteti 1,02 dolarja. Trenutno se tečaj giblje pri 1,18 dolarja za en evro, po rahlem padcu v zadnjem tednu, ko je Trumpova izbira Kevina Warsha za naslednika Jeroma Powella na čelu Feda omilila skrbi, da bi administracija v Beli hiši lahko vplivala na odločitve o obrestnih merah.

Warsh kot nekdanji guverner Feda in ugleden centralni bančnik velja za nekoga, ki bi ohranjal neodvisnost centralne banke. Powellu, ki se je večkrat uprl Trumpovim pritiskom po nižanju obrestnih mer, se mandat izteče maja letos.

V januarju je zdrs vrednosti dolarja poglobilo tudi pričakovanje, da bosta ZDA in Japonska s skupno intervencijo na valutnem trgu skušala podpreti šibak jen, ki draži uvoz in s tem zaostruje inflacijo. Jen se je nato okrepil ob novici, da Fed pregleduje menjalne tečaje. Na Japonskem pred nedeljskimi volitvami predsednica vlade Sanae Takaichi obljublja davčne reze in povečane državne izdatke, kar bi lahko povečalo javni dolg in še oslabilo že sicer šibko domačo valuto.

Ko so v začetku prejšnjega tedna novinarji Trumpa vprašali, ali je po njegovem mnenju dolar izgubil preveč vrednosti, je odgovoril: “Ne, mislim, da je vrednost dolarja odlična, dolarju gre odlično.” Po njegovem komentarju je indeks dolarja, ki meri moč valute v primerjavi s košarico šestih drugih večjih valut, še poglobil izgube in dosegel najnižjo vrednost od februarja 2022.

Trenutna raven tečaja evro-dolar je sicer blizu zgodovinskega povprečja od uvedbe evra leta 1999. Najvišjo raven je evro dosegel v času finančne krize leta 2008 pri 1,6 dolarja.

Kdo pridobiva

Močan evro je praviloma dobra novica za evropske potrošnike, ki pri uvozu oziroma nakupih v tujini dobijo več za svoj denar, pa naj gre za nakupe na spletnih tržnicah ali potovanja.

Cenejši uvoz tudi znižuje inflacijo, natančneje tako imenovano uvoženo inflacijo, tj. rast cen tujih izdelkov in storitev. Toda letna inflacija v območju z evrom se je decembra spustila na 1,9 odstotka, kar je pod dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke (ECB). Dodatne pocenitve uvoza bi lahko še oddaljile inflacijo od tega cilja, saj je ECB že decembra napovedovala, da bo inflacija letos in prihodnje leto pod dvema odstotkoma.

Podjetja, ki uvažajo polizdelke in izdelke iz tujine, lahko zaradi močnega evra znižajo stroške vhodnih surovin, od energentov do komponent. Še posebej tečaj vpliva na uvoz nekaterih surovin, ki so praviloma denominirane v dolarjih, kot sta nafta in zemeljski plin. Cenejši uvoz koristi predvsem podjetjem v visokotehnoloških panogah, letalski industriji, kemični industriji in maloprodaji, ki imajo globalne dobavne verige oziroma so energetsko intenzivna.

Rast vrednosti valute je priložnost tudi za tiste posameznike, podjetja in države, ki imajo dolgove v dolarjih, prihodke pa v evrih, saj servisiranje dolgov postane cenejše.

Kdo izgublja

Najbolj na udaru močnega evra so evropski izvozniki, katerih izdelki postanejo dražji na tujih trgih. Še posebej to prizadene cenovno občutljive sektorje, na primer avtomobilsko, kemično in prehransko industrijo. Nemčiji kot izvozno naravnanemu gospodarstvu z močno avtomobilsko in kemično industrijo zato močan evro pretežno škodi, četudi lahko ceneje uvozi surovine. Obenem je Nemčija daleč največja izvoznica v države izven evrskega območja, s tretjinskim deležem.

Slovenija in druge manjše srednjeevropske države (npr. Češka, Madžarska) so prav tako precej odvisne od izvoza, saj imajo močno proizvodno bazo, ki je integrirana v nemške dobavne verige, in majhen domač trg.

Manj na udaru je na primer Francija, ki ima močno domačo bazo potrošnikov, gospodarstvo pa ni v tako veliki meri odvisno od izvoza in proizvodnje. Paradna francoska industrija luksuznih dobrin je cenovno precej neelastična, saj dražji izdelki ne odvrnejo premožnih kupcev.

Če evropski izvozniki na tujih trgih izgubijo tržni delež, ker njihovi izdelki niso cenovno konkurenčni, to lahko prinese tudi odpuščanja ali nižje plače. Obenem države težko spodbudijo gospodarsko rast preko povečevanja izvoza.

Močan evro je lahko tudi ovira za turizem, saj postanejo evropske destinacije dražje za tuje turiste, ki se lahko odločijo za potovanje drugam.

Nižji dobički evropskih podjetij

Po podatkih investicijske banke Goldman Sachs podjetja v evropskem indeksu Stoxx 600 ustvarijo v povprečju 60 odstotkov svojih prihodkov v tujini, od tega skoraj polovico v ZDA. Kot piše Reuters, bi se močna valuta kmalu lahko pokazala v slabših poslovnih rezultatih evropskih podjetij. ZDA so tudi glavna destinacija za evropske izdelke, saj tja roma približno petina izvoza, padec izvoza pa bi tako lahko okrnil gospodarsko rast v EU.

Po oceni Bank of America bi raven tečaja evro-dolar na 1,19 dolarja za en evro oklestila letošnje dobičke na delnico podjetij v indeksu Stoxx 600 za 4,5 odstotka. Kot so v poročilu, ki ga povzema portal Investing.com, zapisali analitiki banke, bi največje koristi od močnega evra imela podjetja v sektorju energije in komunalnih storitev, največjo škodo pa bi utrpela gradbena in avtomobilska podjetja.

Pogledali so tudi, kako so se na močan evro zgodovinsko odzivale delnice različnih evropskih podjetij. Ugotovili so, da so se v takšnem okolju dobro odrezale delnice podjetij, kot so Siemens, Infineon, Adecco, TUI in Deutsche Post. Slabše pa je rast evropske valute vplivala na farmacevtske velikane Novo Nordisk, Astra Zeneca in Roche, pa tudi ponudnika pijač Diageo, ki ima med drugim v lasti pivo Guinness.

Ali močan evro skrbi ECB?

Svet Evropske centralne banke (ECB) se danes prvič letos odloča o morebitnih spremembah ključnih obrestnih mer, trgi in ekonomisti pa so enotni, da v obrestne mere ne bo posegal. Inflacija je blizu ciljne ravni, gospodarska rast pa stabilna – po prvih ocenah Eurostata je lani znašala 1,5 odstotka, kar je rahlo nad decembrsko napovedjo banke. Ključne obrestne mere so nespremenjene od junija lani, ko je ECB prenehala z nižanji. Depozitna obrestna mera, ki določa, koliko obresti banke prejmejo za držanje denarja na računih ECB, od takrat ostaja pri dveh odstotkih.

Obrestne mere ECB sicer vplivajo na moč evra, a ne povsem neposredno; bolj kot njihova višina je namreč pomemben razkorak v obrestnih merah med ECB in Fedom oziroma drugimi večjimi centralnimi bankami. V ZDA so trenutno obrestne mere višje kot v EU, saj je Fed počasnejši pri njihovem nižanju. Toda Reuters piše, da je na zadnja gibanja tečaja skoraj v celoti vplivalo razpoloženje vlagateljev glede dolarja in ne toliko razlike v obrestnih merah.

Moč evra ni ključni del mandata ECB, ki je zadolžena za stabilnost cen in čim višjo zaposlenost v evrskem območju. Vseeno pa so centralni bančniki pozorni, kako bi oslabitev dolarja lahko vplivala na inflacijo v evrskem območju, je dejal guverner francoske centralne banke in član Sveta ECB François Villeroy de Galhau. Ekonomisti sicer v večini pričakujejo, da ECB ne bo nižala obrestnih mer vse do konca leta.

Svetovna rezervna valuta

Predsednica ECB Christine Lagarde je večkrat dejala, da bi evro lahko igral večjo vlogo v svetu v luči omajanega zaupanja v dolar. Ob trgovinskih in geopolitičnih negotovostih ter notranjih pretresih v ZDA namreč dolar izgublja status varnega zavetja, kar se med drugim kaže tudi v nezadržni rasti cen zlata in drugih plemenitih kovin, ki veljajo za varne hranilce vrednosti. Tudi švicarski frank, ki velja za varno naložbo, je v zadnjem letu pridobival v primerjavi z dolarjem.

Imenovanje Warsha je delno omililo negotovost glede neodvisnosti Feda, kar je poslalo cene zlata navzdol, dolar pa se je obrnil navzgor.

Toda kljub krepitvi evra ta ne bo prav kmalu zamenjal dolarja. Ameriška valuta po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) še vedno pomeni skoraj 60 odstotkov svetovnih denarnih rezerv, kljub rahlemu znižanju deleža v zadnjem času. Medtem evro pomeni dobrih 20 odstotkov svetovnih rezerv, a gre predvsem za zaloge ECB in drugih centralnih bank v Evropi, izven celine pa države ne hranijo večjih zalog evrov.